Maj je gotovo najlepši mesec v letu in vsak čebelar ima največ dela prav ta mesec. Zdaj se bomo morali s polno paro lotiti dela, kajti pred nami je nekaj zahtevnih opravil, ki so zelo odvisna od časa. Družine so po večini na vrhuncu razvoja, saj tega še niso dosegle samo v hladnejših krajih, vendar bodo tudi paše tam poznejše. Ta mesec bo zacvetela akacija, na območjih, kjer ni akacije, pa se bodo ob ugodnih vremenskih razmerah pojavili drugi viri medenja. Tako začne v začetku maja izločati mano veliki kapar na smreki, proti koncu meseca pa v nižinskih sestojih tudi mali smrekov kapar ali mala lekanija. Zadnja leta postaja zanimiva tudi paša na javorju. Približuje se tudi že čas za prvo točenje medu, čas za aktivni začetek vzreje matic in tudi čas za pripravo narejencev po končani akacijevi paši.

 

 

Kot sem omenil, imamo zdaj največ dela pri čebelah in vsak zamujen dan lahko povzroči časovno neusklajenost opravil. Glede na to, da so družine zdaj v polni moči in že prehajajo v rojilno razpoloženje ali so celo že izrojile, je dela kar precej. Vsaka družina je morala med cvetenjem češnje in ogrščice zgraditi najmanj 4-6 satov. Za vse, ki bomo čebele prepeljali na akacijevo pašo, bo zdaj prvo opravilo točenje medu. Izpraznjena medišča so tudi eden izmed uspešnih protirojilnih ukrepov. Če smo čebele zadovoljivo pripravili, bodo dovolj medu nabrale tudi na divji češnji in cvetočih travnikih, največ pa seveda na ogrščici. Točenje je eno izmed fizično najzahtevnejših opravil, zato je pomoč pri tem opravilu dobrodošla.

 

Tudi zame je to najtežje opravilo, čeprav sem še mlad. Točenja medu se lotimo nekaj dni pred začetkom cvetenja akacije, vendar mora biti med zrel, to pa je tedaj, ko je pokritega tretjina sata. Začetniki naj o tem povprašajo izkušenega čebelarja ali naj pokličejo preglednika, ki bo z refraktometrom izmeril vsebnost vode v medu. Nedozorel med ni primeren za točenje, obstaja pa tudi velika nevarnost, da začne vreti v posodah. Med, ki vsebuje več kot 18,6 % vode, po sistemu KBZ ni primeren, zato zrelosti medu namenimo veliko pozornost. Če bomo prepozni, bodo čebele začele prinašati medičino z akacije, ki na Primorskem zacveti okoli 10., pri nas v Prekmurju pa okoli 15.-20. maja. Žal narava z zgodnjo vegetacijo zadnja leta ruši te napovedi. Tako je lani akacija v Prekmurju cvetela sočasno kot na Primorskem, zato mora prevažalec dobro premisliti, kam bo odpeljal svoje čebele. Medičina z akacije ob vnosu vsebuje veliko vode, in če točimo takrat, bo v cvetličnem medu preveč vode. Če bomo prehitri, potem bodo čebele nanosile nekaj medičine z regrata ali kakih drugih cvetov, zato barva akacijevega medu ne bo značilna. Za točenje je idealnih nekaj dni pred cvetenjem akacije, kajti čebele bodo satje lepo očistile in ga pripravile za akacijev med.

 

Ko že govorimo o satju, naj dodam, da ob prvem točenju izločimo tudi vse neprimerno satje, saj se moramo zavedati, da je satje prva posoda za med. Uporabljajmo čim mlajše sate, odstranimo pa vse tiste, ki smo jih skupaj z zalego premestili v medišče, če so nepravilno ali nekakovostno izdelani. Izločimo tudi vse skrivljene ali kakor koli deformirane sate. Več težav bo s tem pri začetnikih, saj jim po navadi primanjkuje satja. To se je dogajalo tudi meni na moji začetni čebelarski poti. Za nove sate se pozanimajmo pri večjem čebelarju, ki ima opravljene vse veterinarske preglede, veljavno spričevalo ter negativen izvid pregleda medu na spore hude gnilobe. Tak čebelar nam bo satje gotovo prodal po najnižji ceni, če pa gre za 10-20 satov, jih utegnemo dobiti tudi zastonj. S tem bomo odpravili težave zaradi pomanjkanja satja in hkrati razbremenili čebele čezmerne graditve. 

Vsak čebelar s stacionarnim čebelnjakom ima v njem tudi poseben prostor za točenje, pogosto pa imajo tudi prevažalci v predelanih vozilih urejen prostor za točenje. Nekaj več težav imajo tisti, ki čebele prevažajo na prirejenih avtomobilskih prikolicah ali panje zlagajo na začasna stojišča. Vendar je izhod mogoče poiskati tudi v teh primerih. V bližini je gotovo lastnik zemljišča, ki nam bo odstopil kakšen prostor, vendar ta ne bo vedno primerno urejen, tako da ga bomo morali z nekaj iznajdljivosti še urediti. Uporabimo lahko tudi kakšen šotor ali kaj podobnega, saj se čebele zdaj ne bodo menile za točenje in nas bodo pustile pri miru. Iztočeno satje lahko brez bojazni sproti vračamo nazaj v medišča.

Oskrba družin

Družine moramo pregledati vsakih osem dni, pri tem pa se bolj omejimo na tiste, ki so v naših zapiskih označene kot nadpovprečne. Dodajanje satnic v tem obdobju ni preveč dobra rešitev, saj bodo čebele satnico zgradile in jo takoj napolnile z medom. Tak sat bo poleg drugih polnih celic še dodatno blokiral matico. Če nam primanjkuje satja, bomo to morali storiti, saj je gradilni nagon zdaj velik. Ob točenju akacijevega medu pustimo v sredini medišča prostor za 1-2 sata. Čez dan ali dva se lotimo temeljitega pregleda družin, premestimo zalego in dodajmo satnice. Ker je zdaj pri čebelah zelo izražen gradilni nagon, bodo prenesle med iz prizidkov, s tem pa bodo razbremenile plodišče in matica bo zgrajene sate zalegla, saj ji primanjkuje prostora. Če smo med intenzivnim medenjem dodali satnice in imamo zdaj mlade sate polne medu, jih lahko porabimo za narejence, da razbremenimo plodišče. Sam se ob premeščanju zalege lotim tudi priprave narejencev. Če družin ne bomo prepeljali na drugo pašo, lahko zalego tudi odvzamemo. Zalego lahko uporabimo za izenačevanje družin, vzrejevalci pa jo uporabimo tudi za štarterje in rejnike. Sam premeščam po en sat in sproti sestavljam 5-satne rezervne družine. V vsakem prašilčku sta en medobnožinski sat (zdaj uporabimo presežek zalog, ki smo jih odvzeli zgodaj spomladi) in ena satnica, dodam pa po tri sate zalege. Tako narejene in pripravljene družine odpeljem na rezervno lokacijo, ki je 20 km stran, in jih sedem dni pustim pri miru. Potem vse družinice pregledam, podrem zasilne matičnike ter dodam označene, vendar neoplojene matice. Vedno pripravite narejence sedem dni prej, preden boste od vzrejevalca dobili matice, saj je vsake izgubljene oplojene matice pri dodajanju še bolj škoda. Če dodamo oplojeno matico, bi zadoščala dva sata zalege, vendar konec maja lahko delamo z neoplojenimi maticami ali enakovredno tudi z zrelimi matičniki. Take narejence pregledam čez 14 dni. Če smo jim dodali neoplojene matice, bi te zdaj morale že zalegati, razen če se niso izgubile med praho. V družini, v kateri ne najdemo zalege in tudi ne matice, čebele po navadi zelo šumijo. Takšni družini moramo dodati mlado oplojeno matico, saj bo sicer preveč oslabela. Če čebele ne šumijo in se vedejo mirno, celice pa so svetle, je to znak, da matica nekje je. Takšno družinico znova preglejmo čez 3-5 dni.Pri narejencih in mladih maticah je najpomembnejši dotok hrane, če tega ni, smo ga polomili. Ko se mlada matica opraši in začne zalegati, moramoomogočiti stalen dotok hrane. Če je v naravi paša, ni težav, če pa je ni in tehtnica kaže manj kot + 0,20 kg na dan, moramo čebele krmiti. To velja zlasti za dodano oplojeno matico, saj je taka matica v fazi razvoja svoje polne zmogljivosti. Če ne zagotovimo optimalnih pogojev, z matico ne bomo zadovoljni in nikoli ne bo dosegla tega, kar bi morala doseči. Če bomo tako matico še obremenili z vstavljanjem hlapilnikov z mravljinčno kislino, smo zašli na napačno pot. To sicer naredimo med tistimi sedmimi dnevi, ko je narejenec brezmatičen. Krivdo za neuspeh bomo pripisali vzrejevalcu, češ da nam je prodal slabo matico, čeprav sami nismo postorili vsega, kar bi morali, da se matica sploh lahko izkaže. Torej narejence delajmo sproti ob premeščanju zalege oziroma pregledu družin, saj bomo na ta način pospešili in poenostavili delo. Nikoli ne delajmo slabih narejencev, ampak jih raje naredimo manj, vendar dobrih. Nobena matica ne more spodbuditi delovne vneme družine, če ni čebel, podobno kot bo general brez vojske bitko izgubil, ne glede na to, kako dober je.Oplojene in neoplojene matice ali zrele matičnike si lahko priskrbimo pri registriranih vzrejevalcih. Ker nas je več kot 40, je verjetno kakšen tudi v bližini vašega čebelnjaka. Uporabimo pa lahko tudi rojeve matičnike, vendar bomo v tem primeru v čebelnjaku pospeševali rojivost. Vse o vzreji matic bom opisal v prihodnji številki.

Roji, rojenje, preprečevanje rojenja

Sodobno čebelarjenje na med nas nekako sili v čebelarjenje brez rojev. Ne vem pa, ali je to res prava pot! Naša sivka ima, žal, to lastnost, da je bolj rojiva, vendar ji tega ne smemo zameriti, saj so jo naši predniki v preteklosti celo silili v to. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju, in če ste sledili moji oskrbi družin ter se po tem ravnali, ne bo velikih težav. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas, te zamude pozneje ne moremo nadomestiti. Rojenje družine skušajmo vedno zadržati do glavne paše; če so čebele napolnile medišče, lahko rečemo, da nam je to vsaj delno uspelo. Če čebel ne bomo prepeljali na pašo oziroma bomo tja prepeljali le del družin, bomo pač uredili vse, ki so na prevozni enoti, preostale pa bomo uredili doma. Če družina "sede na roj", je konec. Ne glede na to, kaj bomo delali z družino, od nje ne bo nikakršne koristi. Težave se pojavijo tudi, če staro matico odvzamemo in pustimo samo en matičnik, kajti družina po večini izroji z mlado. Tako družino lahko razbijemo in naredimo narejence, vendar ji moramo v tem primeru dodati rezervno družino. Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, ali je čas, ki ga porabimo za to, racionalno porabljen.Družino po navadi označim in pustim, da izroji. Za roje imam posebne 10 in 11satne polovičarje. Roj spravim na satnice in uživam ob opazovanju njegove delovne vneme. Roj je dobesedno stroj za graditev satja, saj če je v naravi paša, v tednu dni brez težav zgradi 10-11 satnic. Potem počakam, da zgradi satje, ter odvisno od starosti matice, leto zamenjam. Tako vzredim močno družino, ki jo uporabim kot nadomestek za pridobitni panj, če gre kje kaj narobe. Sicer roj zame ni težava, težava pa je izrojenec oziroma sanacija tega. Mlada matica začne v taki družini zalegati po mesecu dni, če se uspešno opraši, zato nam je taka družina v breme. Najbolje je, da izrojencu podremo vse matičnike, počakamo 5-7 dni, potem pa podremo še vse zasilne matičnike in naselimo močno rezervno družino. Če te možnosti nimamo in moramo čakati na uspešen začetek zaleganja, po začetku zaleganja mlade matice obvezno dodajmo dva sata pokrite zalege. Ta ukrep je nujen zaradi potrebe po mladicah, saj so v panju samo stare čebele, ki ne morejo zadovoljivo oskrbovati zalege. Če tega ne naredimo, matica omeji zaleganje in taka družina se teže normalizira. Kot vzrejevalec se imam pogosto priložnost pogovarjati s čebelarji, ki pridejo po mlado matico prav zato, ker se je mlada izgubila na prahi. Taka družina potrebuje nekaj ukrepov, preden ji dodamo matico, saj je povsem zbegana, lahko pa tudi rečemo, da je neke vrste trotar. Tako družino temeljito preglejmo in ji dodajmo vsaj tri sate po možnosti čim bolj pokrite zalege. Počakajmo 5-7 dni in šele potem podremo vse zasilne matičnike ter dodajmo matico. V tem primeru bo gotovo brez težav sprejeta. Če v družini ni zalege, bo matica zelo težko sprejeta ali pa sploh ne. To sem velikokrat preizkusil tudi sam. Čeprav vzrejam matice, mi je vedno, kadar pri takem dodajanju kakšno "žrtvujem", zanjo žal, saj dobro vem, koliko truda in dela je vloženega v eno samo oplojeno matico.

Večkrat lahko poslušamo o različnih metodah ogrebanja roja z drevesa. Sam pri tem ne uporabljam nikakršnih umetnih pripomočkov. Za ta namen uporabljam le slamnat koš, in to takšega, v kakršnem so nekoč gojili čebele. Sicer pa se je tudi tast lotil pletenja novih košev iz plastičnih vlaken. Počakam, da se roj lepo usede in umiri. Roj mora biti vsaj 30 minut umirjen, lahko pa počiva tudi dlje.
Čebele nekoliko poškropim z vodo, koš obrnem in vanj ometem vse čebele. Po navadi vidim tudi matico, kako beži po čebelah, in če je označena, nam je to zdaj v veliko pomoč. Matico zaprem v matičnico, če mi jo le uspe ujeti, ter pritrdim v koš. Temu včasih v šali rečem, da roj privežem. Dobro je, če jo nekoliko poškropimo, saj tako ne more vzleteti in jo laže ujamemo. Kdor nima izkušenj, lahko uporabi matične klešče in lete obesi v koš. Učinek je enak, delo pa je lažje, če še nismo vajeni lovljenja matice. Matice nikoli ne smemo prijeti za zadek? to je zlato pravilo. Če matice ne vidimo, je v košu, saj se zelo redko zgodi, da ostane zunaj. Tam se ji bodo pridružile tudi čebele. Če ostane zunaj, pa se lahko zgodi, da bomo morali postopek ponoviti. Koš obesim na vejo in zadeva je končana. Roj nas bo počakal tudi nekaj dni, vendar bo vesten čebelar še isti večer roj vsadil v pripravljen panj. To delo lahko opravimo tudi naslednji dan zjutraj, če nam ni treba v službo. Nikoli ne stresajmo roja v panj podnevi, ko je vroče, če matice nimamo v matičnici. Zaprimo žrelo panja, kajti matica velikokrat beži po podnici in spredaj tudi izleti. V tem primeru bo roj spet na drevesu, tega pa si gotovo ne želimo.