Opravila v panju - Januar
Vsem čebelarjem, čebelarkam in tistim, ki to postajajo ali želijo postati, in vsem, ki prebirajo revijo Slovenski čebelar, želim srečno, zdravo, uspešno in medeno leto. Za nami je burno leto, ki bo vsem slovenskim čebelarjem gotovo ostalo v spominu po svetovnem kongresu Apimondie v Ljubljani. Prav ta kongres je pripomogel k nekoliko večji promociji čebelarstva, saj še nikoli doslej v sredstvih javnega obveščanja ni bilo toliko napisanega o medu in čebelah. Tudi to leto bo pomembno, saj Slovenija vstopa v Evropsko unijo, zato nas čaka kar nekaj sprememb, ki se jim bomo morali prilagoditi. Ko so me čebelarji v okviru debatne skupine predlagali za pisanje mesečnih opravil za Čebelarja, se nekako nisem hotel spoprijeti s tako pomembno in zahtevno nalogo. Na povabilo urednika Slovenskega čebelarja g. Janeza Miheliča in po izmenjavi nekaj pisem sem vendarle privolil v to. V naši reviji vsako leto prebiramo ta opravila, napisanega je že toliko, da bom moral nekatere osnovne stvari ponoviti. Dodal bom nekaj svojih izkušenj in predstavil tehnologijo, s katero uspešno čebelarim. Vsem mladim in tudi drugim bom skušal predstaviti, kako si lahko izboljšamo in olajšamo delo tudi z našim panjem, kot ga je imenoval A. Žnidaršič.
Najprej pa naj nekaj besed napišem o sebi. Sem eden izmed mlajših čebelarjev, saj čebelarim šele deset let, tri leta pa sem tudi registriran vzrejevalec matic. Aprila lani sem med 35 kandidati prve generacije na SKŠ v Rakičanu uspešno končal izobraževanje in si pridobil poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Moja intenzivna čebelarska pot se je začela šele po poroki. Tedaj sem se iz rojstnega kraja preselil v nov dom in poleg vsega drugega sem tam spoznal tudi čebele. Sprva sem se jih bal in z varne razdalje opazoval tasta, izkušenega čebelarja, ki je pregledoval družine kar brez vsake zaščite. Sčasoma me je pritegnil, in če sem iskren, mi še dandanes ni jasno, kako sem se "zasvojil" s čebelami. Priložnost je nanesla, da sem spoznal še g. Pankerja, zdajšnjega čebelarskega mojstra, ki je svoj prevozni čebelnjak postavil na parceli ob moji rojstni hiši. Tako sem dobil še drugega mentorja, ki me je popeljal v čebelarske vode in me poučil o vsem, od vzreje matic do prevažanja čebel. Zdaj čebelarim s 100 AŽ-panji na dveh lokacijah. Med temi je 30 AŽ-panjev 12-satarjev. Stacionarni čebelnjak je ob domači hiši in je namenjen zlasti vzreji matic, na pomožni lokaciji 20 km stran pa imam plemenilno postajo za matice, stojišče za rezervne družine in tudi prevozni čebelnjak TAM 5000.
Kako postati uspešen začetnik?
Preden se lotimo prvih korakov, moramo vedeti nekaj stvari! Vsak, ki se odloča, da bo začel čebelariti, naj si poleg knjig izbere oziroma skuša najti dobrega mentorja, kajti nikakršna navodila in knjige ne morejo nadomestiti praktičnega dela pri čebelah. Dober mentor nam bo tudi podaril kako družino, saj jih začetniku ne prodajamo, ampak podarjamo. Obiščimo sorodnika, prijatelja ali znanca in si oglejmo opravila, pa nikar ne obupajmo že po prvem piku. Eden pomembnih dejavnikov je strah pred pikom, in ko ga premagamo, smo na pol poti. Če se spomnim svojih začetkov: pri točenju medu je tast ometal satje brez vsake zaščite, mene pa so pikale vsevprek. Strokovnih knjig je kar nekaj in jih je po zmerni ceni mogoče kupiti na ČZS. Čim prej se vključimo v čebelarsko društvo, saj si bomo s tem zagotovili vso pomoč in ugodnosti pri nakupu sladkorja, izobraževanju ter vsem drugem. Na internetu delujejo tri debatne skupine:
- skupina Čebelarji: http://groups.yahoo.com/group/cebelarji,
- skupina Čebelar: http://groups.yahoo.com/group/cebelar
- forum ČZS: http://www.cebelarska-zveza-slo.si
Na teh internetnih naslovih imamo možnost zastaviti kakršno koli vprašanje, nanj pa prejmemo odgovore več čebelarjev. Skratka, možnosti je veliko. Ob tej priložnosti vabim vse, ki imajo dostop do interneta, naj se priključijo omenjenim debatnim skupinam.
Pomembno pa je tudi, da smo povezani z naravo, saj moramo s čebelami znati čutiti, se z njimi zbujati, skratka, živeti z njimi. Čebele nam morajo biti v užitek, čebelarjenje pa sprostitev, kajti vrnile nam bodo toliko, kolikor bomo sami vložili truda v delo z njimi. Tisti, ki najprej računa in ima pred očmi le dobiček, je propadel, še preden je začel. Veliko dilem je povezanih z vprašanjem, kakšen panj izbrati. Sam menim, da slabega panja ni, vse pa je odvisno od čebelarja, ki stoji za njim.Tudi naš panj po mojem še ni zrel za sekiro, vsekakor pa vsak sam odloča, kako bo čebelaril in s kakšnim panjem. Prevažanje čebel zahteva nekaj več prilagojenih stvari, torej moramo imeti jasno zastavljene cilje. Pomembno je soglasje v družini, saj v nasprotnem ne bomo uspešni. Pri mlajših se morajo s tem strinjati starši, saj je eden ključnih problemov financiranje, pri starejših pa življenjske sopotnice/-ki, da v družini ne bo prepirov, ko bo treba sobotni ali nedeljski popoldanski piknik preživeti pri čebelah. Glede postavitve čebelnjaka ali stojišča se je treba dogovoriti s sosedi. Priskrbeti si moramo tudi ustrezna dovoljenja, da nam ob morebitni prvi pritožbi ne bo treba vsega podirati in seliti.
Kaj lahko naredimo pri čebelah ta mesec?
Ta mesec so naši čebelnjaki navadno pokriti s snegom. Ker čebele mirujejo, jih moramo tudi mi pustiti pri miru. Zdaj je skrajni čas za zapaženje družin, če tega še nismo storili. Sam imam zgornje prezračevalne lopute na vratcih panjev odprte vso zimo zaradi odvajanja vlage. Ta mesec je tudi čas, da naberemo mrtvice in jih oddamo pooblaščenemu območnemu veterinarju za pregled na nosemo in pršico. Dobro bi bilo, če bi mrtvice oddali vsi čebelarji, ne glede na to, ali bodo spričevalo potrebovali ali ne, saj bo veterinar tako dobil celostno sliko stanja na terenu. Veterinarji zbirajo tudi med za pregled na spore hude gnilobe, nam pa ne bi smelo biti težko oddati tisti četrt kg medu. Odstranjujmo sneg izpred čebelnjakov, da ob morebitnem izletnem dnevu, ki se lahko pojavi tudi že ta mesec, čebele ne bodo počivale na mrzlem snegu in pri tem otrpnile.
Z zdravstvenim varstvom čebel se ne bom ukvarjal, ker imamo za to usposobljene veterinarje. Mogoče samo opozorilo vsem, ki novembra ali decembra lani niso opravili zimskega zatiranja varoe, naj to ob ugodnem vremenu z enim od registriranih sredstev storijo ta mesec.
Izrezovanje satja in kuha voščin
Zdaj bo pravi čas, da se lotimo izrezovanja starega satja in kuhanja voščin. Izločimo vse, kar ne sodi več v panje, nepravilno zgrajeno ali kako drugače deformirano satje. Pregovor "Pokaži mi satje in povedal ti bom, kakšen čebelar si" je dandanes še kako pomemben. Iz starega satja ne moremo pričakovati medu vrhunske kvalitete. Staro satje je lahko tudi leglo raznovrstnih bolezni. Vse satje, ki ga nameravamo še ohraniti in uporabiti, moramo pred uporabo razkužiti z ocetno kislino. Kako opravimo to delo, nas bo poučil območni veterinar. Zdaj bo tudi čas, da si priskrbimo zadostno število satnic, bodisi z zamenjavo voska bodisi z nakupom. Sam uporabljam hladnovaljane satnice, ki jih izdeluje g. Rihar. Delo z njimi je preprostejše, so zelo odporne, tako da jih lahko pripravimo oziroma vtremo tudi pozimi. Izdelati ali kupiti si moramo tudi dovolj satnikov. Več o tem bom napisal v prihodnji številki.
Izobraževanje in trženje
Čebelarska društva in zveze čebelarskih društev pozimi organizirajo najrazličnejša predavanja in seminarje. Udeležujmo se jih in izpopolnjujmo svoje znanje! Naložba v znanje je najboljša naložba. Vsakemu čebelarju bi priporočil vsaj knjigo Od čebele do medu, saj bo v njej tako začetnik kot izkušen čebelar našel marsikateri nasvet. Sam sem se udeležil več predavanj in opazil, da številni predavatelji pripravljajo gradivo prav na podlagi te knjige. Trženje je dandanes eno izmed najtežavnejših opravil. Poskrbimo, da bodo naši izdelki lično pakirani in označeni. Tudi med, ki ga podarimo znancem in prijateljem mora biti opremljen z vsemi zakonsko predpisanimi napisi. Držimo se načel dobre čebelarske prakse, ki jih mora poznati in upoštevati vsak posameznik. Za vse, ki se še niso vključili v sistem KBZ, bo zdaj pravi čas tudi za to. Porabnikom ponudimo in pokažimo nekaj več. Potrudimo se, da bo naša blagovna znamka v polni meri zaživela, saj nas do vstopa v Evropsko unijo ločijo manj kot štirje meseci. Med nas bo dobesedno preplavil, in če ne bomo uveljavili naše blagovne znamke oz. prepričali porabnikov, zakaj naš med, bodo ti kupovali cenen uvožen med.
Vreme
Januar