Vzreja Matic

Matica je duša vsej družini, s svojim bivanjem v panju poživlja in vzpodbuja vse.
(A. Janša)

Odločil sem se, da naredim še eno potezo - vzrejo matic. Možnosti za to so glede na hiter spomladanski razvoj čebel na našem koncu dokaj dobre. Narava je še neokrnjena, lahko bi rekli, da je tu divjina, saj vse več polj in travnikov porašča gozd kar je idealen pogoj za čebelarjenje, saj po mojem čebele spadajo v divjino, ne pa v bližino velikih kmetijskih kompleksov in sadovnjakov, kjer so zaradi nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin obsojene na propad. Plemenilno postajo sem uredil ob svoji rojstni hiši v Dolencih, da je oddaljena vsaj 25 kilometrov od vzrejnega čebelnjaka. Tako lahko izključim možnost oprašitve matic v sorodstvu, kar je pogoj za vzrejo kakovostne matice. Vsekakor je to povezano z dodatnimi stroški, vendar so zanemarljivi, če s tem lahko zagotovimo višjo kakovost matic. Dobra matica je pogoj za zdravo in močno družino, ki prinese tudi več medu

Matičniki iz rejnika Matice se vzrejajo iz odbranih matičarjev pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Imam nekaj prašilčkov šesterčkov, ki jih ob koncu sezone razstavim in lahko uporabim kot rezervno družino s šestimi AŽ sati. Tako ni problem, kam ali kako na koncu sezone združiti ali prestaviti čebele in satje. Trije satiči nam ob postavitvi v prazen okvir AŽ dajo celoto in jih lahko damo v katerikoli panj AŽ, na spomlad pa ponovno razdelimo v plemenilčke. Tudi polnjenje zelo poenostavimo. Plemenilček je izdelal Gustav Budija iz Petišovec (izdeluje vse vrste panjev AŽ) in z nekaj mojimi konkretnimi popravki in idejami se je izredno dobro obnesel. Dosegel sem 80-odstotno oploditev matic, kar je velik delež glede na slabe vremenske razmere leta 2001.

Vzreja matic je časovno zelo obremenjujoča, saj zahteva prisotnost čebelarja vzrejevalca praktično vsak dan. Zagotoviti si moraš zadostno količino matičnikov, ki se bodo izvalili, ko boš oplojene matice odvzel iz plemenilčkov. Najti oziroma izbrati je treba tako imenovane ''superdružine'', ki od drugih družin izstopajo v vseh merilih. Kriteriji so znani: neagresivnost, mirnost na satju, dober čistilni nagon, dober donos. Zadnje čase pa vzrejevalci zelo pazimo tudi na odpornost družine na zajedavca varojo. Za selekcioniranje skrbi KIS, ki zbira rezultate s progeni testiranja in s tem omogoča nadzor nad vzrejenimi maticami. Vsak vzrejevalec se obveže, da bo namenil za te vrste testiranja od vsakega matičarja 15 matic. Te dobijo čebelarji zastonj, če zanje zaprosijo, seveda pa morajo KIS-u dati vse zahtevane podatke oziroma ocene za vsako matico posebej. Če koga zanima kaj več o teh maticah in kako jih lahko dobi, naj piše Marjanu Kokalju za podrobne informacije. Žal veliko čebelarjev teh podatkov ne vodi vestno in s tem škoduje vzrejevalcu, kajti nerealna ali površna ocena matic privede do izločitve matičarja (linije).Marsikdo se premalo zaveda, koliko napora vloži vzrejevalec v enega matičarja (linijo) preden je prepričan, da je sposobna za nadaljnji razplod. To so leta dela in vodenja podatkov o obnašanju potomk teh matic, kar terja veliko dela in časa.

Pokriti matičniki, ki jih damo v valilne matičnice in nato v inkubator kjer počakajo do izvalitve. Optimalni pogoji v inkubatorju so: temperatura od 34-35 stopinj, vlažnost pa med 60 in 70%, padec vlage pod 60% pomeni slabšo kvaliteto izvaljenih matic, padec temperature pa vpliva na slabše razvita krila pri maticah zaradi česar je izguba na prahi večja. To so moje lastne ugotovitve in so plod mojega lastneg dela in raziskovanja zato ni garancije, da so 100% točna.