Kaj pravi o zdravilnosti medu sodobna medicina

Zdravilno delovanje medu so ljudje poznali že v davni preteklosti. V že omenjenih Ebersovih medicinskih papirusih, pisanih pred tri tisoč leti, beremo tudi to:
  • Med je treba uporabljati kot zdravilo za celjenje ran,
  • Med pospešuje izločanje seča in olajša delovanje želodca.

Pri zastrupitvah z anorganskimi, rastlinskimi in živalskimi strupi so vsa protisredstva vsebovala tudi med. Uporaba medu je bila, sodeč po starih lekarniških knjigah, raznovrstna, in prav to je vzpodbudilo strokovnjake, da so rezultate ljudske medicine preverili tudi znanstveno. Vrednost slehernega živila in zdravila je mogoče presoditi samo po kemični analizi ter po ustreznih poskusih na živih bitjih. Prve znanstvene poskuse z medom so izvedli v , sanatoriju v Švici, opravili pa so jih z otroki, ki so jim skušali izboljšati splošno zdravstveno stanje.
Zdravniki so dokazali, da deluje med na otroški organizem ugodno in da se otroci ob zdravljenju z medom okrepijo.Vrsta poskusov, ki so jih izvedli na otroški kliniki v Chicagu, je pokazala, da se glukoza in fruktoza iz črevesja posrkata dosti hitreje kot trsni sladkor. Na desetih zdravih dojenčkih so preučevali učinek medu v prvih šestih mesecih njihovega življenja. Delovanje medu so primerjali z delovanjem koruznega sirupa, to je preparata, v katerem je bilo nekaj škroba in nekaj glukoze. Dojenčki so med zelo dobro prenesli, do driske ni prišlo.
Poleg beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in vitaminov morajo dojenčki s hrano dobiti tudi anorganske soli, med njimi tudi kalcijeve, fosforjeve in magnezijeve. Zdravniki so ugotovili, da so otroci, ki so uživali med, dosti bolje izkoriščali kalcij, fosfor in vitamin D iz hrane kot otroci, ki so uživali koruzni sirup ali beli sladkor. Tudi izkoriščanje magnezijevih spojin, za katere je znano, kako zelo potrebne so za normalno funkcioniranje slehernega organa, je bilo pri otrocih, hranjenih z medom znatno boljše. Ob polnomastnem mleku kot izvoru magnezija je znašala povprečna dnevno posrkana količina iz hrane pri skupini otrok hranjenih z medom, 24 mg, pri skupini, ki je dobivala le koruzni sirup, pa 16 mg. Ta poskus je torej dokaz, da je med za telesni in duševni razvoj otrok res koristen.

 

Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine se v organizmu presnavljajo; pri tem dobimo poleg energije tudi ogljikov dioksid, vodo, sečnino in še nekatere druge snovi. Da pa omenjene hranilne snovi lahko zgorijo do navedenih konč?nih presnovkov, potrebuje organizem tudi kisik. Letega po telesu prenaša krvno barvilo, imenovano hemoglobin. Brez zadostne količine kisika presnovni procesi v organizmu ne potekajo normalno in hitro pride do motenj. Če organizem s hrano ne dobiva dovolj železa in beljakovin, se sinteza hemoglobina ustavi in pride do slabokrvnosti, anemije.

 

Podatki nekaterih raziskovalcev dokazujejo, da med pove?čuje odstotek hemoglobina v krvi. Evropski znanstvenik Emerich je odbral 6 skupin otrok približno enake rasti, telesne gradnje in s približno enako količino hemoglobina v krvi. V vsaki skupini sta bila po dva otroka. Eden od teh je s hrano dobival tudi med in mleko, drugi pa samo mleko. Ob koncu poskusa je bila količina hemoglobina pri otrocih, ki so dobivali med, precej večja kot pri tistih, ki so uživali le mleko. Ob tem je treba povedati, da vsebujejo temnejši medovi, na primer ajdov, več anorganskih in dušikovih spojin kot svetle vrste, zato so za anemične otroke bolj primerni.