Opravila v panju - oktober

Za letos smo torej končali aktivno delo pri čebelah in potegnili črto pod našo čebelarsko sezono. Na našem koncu letos vreme, žal, ni dopuščalo, da bi čebele nabrale kaj medičine na kostanju, pa tudi cvetnega prahu za svoje zaloge so nabrale manj kot prejšnja leta. Sam sem moral čebele krmiti že v začetku julija, saj bi sicer matice zelo zmanjšale zaleganje. Letina je bila torej v Prekmurju slaba, tisti, ki svojih čebel ne prevažajo, pa so tako ali tako odvisni samo od naravnih razmer v okolici čebelnjaka. Tudi sam letos iz osebnih razlogov čebel nisem peljal na gozdno pašo na Pohorje, to pa se seveda pozna pri količini pridelka. Vreme je oktobra že povsem jesensko in po podatkih je povprečna dnevna temperatura nekje okoli 10 C. Vsa opravila za zazimitev čebel smo torej opravili, zdaj poskrbimo za čebelnjak in orodja. Počistimo tako notranjost čebelnjaka kot okolico ter zatesnimo morebitne špranje med panji. Okolico in notranjost čebelnjaka pospravimo ter odstranimo vse, kar ne sodi tja. Na žrela panjev, predvsem na spodnjo vrsto, namestimo pločevinaste zapore, ki bodo panje varovale pred vdorom miši in rovk, odprtina pa naj ne bo večja kot 7 mm. V čebelnjaku bo dobro nastaviti pasti za miši, saj se v hladnih jesenskih dneh rade zatekajo vanje. Lotimo se lahko tudi barvanja pročelja panjev, če nam tega ni uspelo storiti spomladi. Vse prazne panje očistimo in popravimo, prav tako prašilčke, saj se moramo pozimi osredotočiti na pripravo vsega potrebnega za novo sezono. 
Pri prevoznih čebelnjakih bo nekaj več dela, saj je treba razbremeniti pnevmatike in vzmetenja, če čebele prezimujemo na prevozni enoti. Če imamo vozilo, ki je hlajeno z vodo, je dobro, da vodo čez zimo izpustimo iz hladilnega sistema motorja, če v njem ni hladilne tekočine, ki bi vzdržala nizke temperature. Poženimo motor in do konca napolnimo rezervoar za gorivo, da rja ne bo načenjala notranjosti. V kabini vozila je prav tako treba nastaviti pasti za miši in rovke. Snemimo zunanja ogledala in pokrijmo kabino vozila, da ne bo izpostavljena vremenskim vplivom. Za prezimovanje prevozne enote ne izbirajmo vlažnih in mrzlih dolin, temveč, če je le mogoče, kraj s čim manj vlage. S tem se bomo izognili marsikaterim težavam, kajti dobro zračenje je eden od pomembnih dejavnikov uspešnega prezimovanja.

Delo pri čebelah

Ta mesec čebele še izletavajo, prinašajo tudi cvetni prah, seveda odvisno od lokacije, na kateri čebelarimo, zato bodimo pozorni na nenavadno vedenje čebel na žrelih. Postopek za odkritje morebiti brezmatične družine sem opisal v prejšnjih številkah Slovenskega čebelarja. Vsi, ki prezimujete samo v plodiščih AŽ-panja, proti koncu meseca lahko odstranite satje iz medišč in očistite matične rešetke. Sam prezimujem v obeh etažah in torej družin ne omejujem, saj na ta način dosežem boljši spomladanski razvoj družin. To seveda velja za Prekmurje, pravzaprav za lokacijo, na kateri čebelarim, zato je ta način za druge kraje (Gorenjska), v katerih so razmere drugačne, verjetno manj primeren. V začetku oktobra na sredino medišča postavim po dva polna medena sata, za 12-satne panje pa po tri. To je ena "varovalka", saj praznega satja čebele ne bodo varovale s tako vnemo. Ti sati so spomladi tudi kazalci živalnosti družine ali morebitnega pomanjkanje hrane. Hkrati odvzamem po dva prazna sata ob stenah panja, prvič zaradi vlage, drugič pa zaradi spomladanskega premeščanja zalege. Spomladi imam torej nekaj časa že v dobrem, saj mi ni treba iskati praznih satov in jih ometati. Pri polovici družin sem preizkušal tudi prezimovanje samo v plodišču, opustil pa sem ga zaradi težav, ki so se pojavile spomladi. Če nam namreč nekoliko zagode vreme, tako da medišča ne nastavimo pravočasno, v družinah prehitro zavlada rojilno razpoloženje. Pri nas je zaradi silovitega razvoja to zelo velika težava. Na podlagi preizkusa sem ugotovil, da družine, ki jim nastavimo medišča na divji češnji, le s težavo sprejmejo tako razširitev, medtem ko preostale že pokrivajo medišče. Torej dobro družino z ožanjem prostora zaviramo v razvoju, namesto da bi ga pospeševali. Pri slabši družini moramo seveda izprazniti medišče, saj sama ne bo zmogla ogrevati tolikšne površine. Vsekakor je najbolje, da slabi družini odvzamemo matico in jo pridružimo močni. Če širimo svoje čebelarstvo, nam bo seveda žal vsake družine, zato priporočam, da tako družino tudi v plodišču nekoliko stisnemo. Namesto sata lahko vstavimo pregradne deske v velikosti AŽ-sata. Na ta način lahko 10-satni panj zožimo na 7-satnega, spomladi pa ga bomo postopno razširili. Pri taki družini poskrbimo za dobro zračenje panja, saj vlaga pospešuje razvoj noseme. Če čebelam ni uspelo dobro in pravočasno predelati zimskih zalog, bo vlaga v panju povzročila še dodatne težave. V začetku oktobra dodam čebelam sladkorno raztopino v razmerju 3 : 1 (tri dele sladkorja on en del vode) z dodatkom česna, vendar mora biti ob dodajanju vreme ugodno. Takšno raztopino jim dodam dvakrat v presledku tri dni, vsaki družini po 4 dcl. Stroke česna je najbolje za 24 ur postaviti v zamrzovalnik, da česen izgubi svoj močan vonj, in šele potem iz njega iztisniti sok. Če je vreme ugodno, lahko oktobra z enim izmed dovoljenih sredstev še preverimo stanje varoj v družinah. Pripravimo si tudi vse potrebno za zimsko zatiranje, saj je to pogoj, da nam spomladi v panje ne bo treba vstavljati nobenega sredstva.

Satje

Če smo izpraznili medišča, potem satje sortirajmo in izločimo vse deformirano, nepravilno zgrajeno ali kako drugače poškodovano. Odstranimo tudi zvite sate, saj nam pri delu povzročajo veliko težav. Voščine je najbolje dati nekam v skupno kuho, če je to le mogoče in če za to nimamo svojih zmogljivosti. Kot lahko vidimo, se je letos neverjetno povečalo povpraševanje po vosku, tako da ga celo primanjkuje, to pa je zvišalo cene te surovine. Verjetno je to posledica izdelave sveč, saj je ta izdelek mogoče prodati z veliko večjo dodano vrednostjo. Vse kaže, da smo čebelarji začeli intenzivneje delati na področju trženja, in če pogledamo, kaj nam ponujajo posamezna čebelarstva, vidimo, da smo na pravi poti. Vsekakor se bomo morali prilagajati povpraševanju na trgu in z več iznajdljivosti ponuditi čim več izdelkov.

Paženje družin


Lepenka in politlaGlede paženja družin bom opisal, kako to počnem sam. Uporabljam samo lepenko in politlak (filc). Sloj tega namestim pod lepenko, ker vpija morebitno vlago. Lepenko zlepim v tri sloje ter jih s krožno žago obrežem na mero panja oziroma za 0,5 cm ožje. Tako dobim dovolj prostora, da politlak lepo zatesni zadnji del panja.Tako pripravljen material je v panju vse leto, tudi ob največji vročini, kajti, kar je dobro proti mrazu, je dobro tudi proti vročini. Druga prednost je pri zalegi. Če poleti zadaj ni ničesar, matica v zadnjem delu satja ne zalega, ker jo verjetno moti svetloba ali vdor zraka od zunaj, morda pa tudi neke vrste prepih. To sem spremljal dve leti in preizkušal, kaj se dogaja. Ugotovil sem, da je površina zalege večja, če so panji zadaj zapaženi, zato jih zdaj pač pažim. Ni nujno, da je za čebele prav tisto, kar sami mislimo, da je, saj tako ali tako same odločijo kaj in kako. Po logiki naj bi bilo paženje poleti res nepotrebno. Veliko čebelarjev, ki poleti opazijo moje zapažene panje, me začudeno vpraša, zakaj je to potrebno. Pogled v notranjost panja in krajši pogovor o tem pa jih prepriča o potrebnosti tega početja. Za paženje ne smemo uporabiti materiala, ki ne vpija vlage, npr. stiropora, kajti s tem čebelam naredimo veliko škode. Ob temperaturni razliki bo voda tekla celo skozi žrela. Satje bo popolnoma plesnivo, panj zatohel in prezimitev družine bo zelo negotova. Torej izberimo material, ki dobro vpija vlago, za ta namen je v sili zelo dobra rešitev tudi nekaj slojev časopisnega papirja. Prav tako ne smemo pozabiti zamenjati pažnega materiala, če je ta moker. Panjev nikar ne zapažimo preveč, saj mraz čebelam ne škoduje, in tudi če jih ne zapažimo, jim ne bo hudega, le poraba hrane bo večja. Sam konec tega meseca odprem zgornje prezračevalne lopute na vratcih panjev, da vlaga nemoteno uhaja. S tako pripravljenimi družinami lahko brezskrbno pričakamo mrzle zimske dni

Ocenjevanja medov, pravilniki

Kot vemo, se začenjajo tudi ocenjevanja medov, v Rakičanu pa bo letos prvič mednarodno ocenjevanje. Sodelovali bodo čebelarji iz Hrvaške, Avstrije in Madžarke, takšnih ocenjevanj pa se vsako leto udeležuje večje število čebelarjev, torej se zanimanje zanje povečuje. Vsekakor moramo vedeti nekaj stvari, preden se lotimo polnjenja in opremljanja vzorcev. V 6. številki Slovenskega čebelarja je bil objavljen novi pravilnik o medu. Izšel je v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 31, 31. 3. 2004, in vsebuje kar nekaj novosti na področju označb in meril glede kakovosti, hkrati pa uvaja tudi nov tip medu. Čebelarjem priporočam, naj sami natančno preberejo določila tega pravilnika in se ustrezno prilagodijo spremembam. Najpomembnejši del bo seveda označevanje, saj bo treba na nalepke dodati zahtevane postavke. Najbolj moteč pa je seveda novi tip medu, imenovan "filtriran med", s čimer se verjetno ne strinja nobeden čebelar. S tem je grosistom omogočena legalna poneverba, saj filtriran med izgubi svojo identiteto, ko mu pod pritiskom skozi mikrofiltre odvzamejo cvetni prah. Tak med je mogoče tudi pomešati s sortnim medom, zaradi tega je to za čebelarje samo nova vrsta nelojalne konkurence.