Opravila v panju - November

Doslej česa takega nisem doživel, saj je po navadi prvo inšpektorjevo vprašanje, kdo in s katerim sredstvom je škropil, potem pa sledi še vprašanje, kdo bo potrebne analize plačal. Inšpektorji, ki nam zastavljajo takšna vprašanja, nam bore malo koristijo. Vsekakor bomo morali čebelarji imeti ob prihodih inšpektorjev boljšo evidenco o zdravljenjih čebel, to pa moramo čebelarji urediti predvsem sami. Prav tako nam uradni zaznamek pristojnega veterinarja, kadar zastrupljene čebelje družine ne odmrejo, ampak samo oslabijo, ne pomaga dosti. V tem primeru je sanacija prepuščena čebelarju samemu, prav tako pa ne dobi nikakršnega povračila za škodo zaradi manjšega pridelka. Veterinar za zdravstveno varstvo čebel je tudi edini, ki se v tem primeru odzove na čebelarjev klic, in naredi, kar je v njegovi moči. Pojavljajo se tudi številna nova žarišča hude gnilobe, to pa dokazuje, da je kontrola na terenu premalo obsežna. Tudi čebelarji sami moramo vsak sum prijaviti, ne pa ga prikrivati in s tem ogrožati drugih čebelarjev. Drugo poglavje je obveščanje čebelarjev o takih "žariščih". Tudi na tem področju bo moral NVI narediti odločnejše korake, saj si zdaj le s težavo priskrbi ustrezne podatke. Nekateri celo zagovarjajo, da bi teh podatkov ne smeli javno objavljati. Vendar, komu bodo potem sploh koristili?

Računalniki v čebelarstvu

Kot sem obljubil v začetku leta, bom letos posebno pozornost namenil tudi uporabi računalnika v čebelarstvu, posebej za vodenje panjskih kartic. Celo sezono sem uporabljal izključno prenosni računalnik in nemški čebelarski program STOCKI 3.0. Sam vnos podatkov je potekal brez težav, preglednost nad vsako družino pa je občutno boljša oz. hitrejša, kot pri branju zapiskov na papirju. Prednost uporabe računalnika je v tem, da lahko za vsak panj posebej opravimo povprečen izračun mirnosti na satju, agresivnosti čebel, zalog cvetnega prahu in medu ter oceno o poapneli zalegi. Program omogoča še veliko več zapiskov, na primer količino medu na panj in količino dodane hrane, zatiranje proti varoi (čas, sredstvo, količina, način zatiranja), skratka, možnosti je zelo veliko. Baza podatkov je neprecenljive vrednosti za vsakega čebelarja, še zlasti za vzrejevalce matic, saj zdaj vodimo še rejsko knjigo. Vsekakor je mogoče vse podatke natisniti oziroma jih prenesti v določeno tekstovno obliko. Računalniški zapis omogoča zelo dobro sledljivost podatkov, seveda, če so vsi tudi evidentirani. Vsekakor bo potrebnih nekaj let, da bo zbrana velika količina podatkov, na podlagi katerih bo mogoča sledljivost vseh matic za nazaj, to pa bo omogočalo tudi natančnejšo odbiro matičarjev. Program prav tako omogoča grafični prikaz gibanja tehtnice na posameznih pasiščih, to pa nam je v veliko pomoč za vodenje statistik pasišča. Žal nam letos pašne oziroma vremenske razmere niso bile naklonjene, vsaj v Prekmurju ne, in take statistike si osebno ne želim kaj hitro. Enako lahko pogledamo grafični prikaz ocenjevalnih meril 3D za mirnost na satju, agresivnost, moč družine, rojivost, zaloge cvetnega prahu, poapnelost in napadenost z varoo za vsako družino, ki jo vodimo v programu. Za uporabo programa STOCKI 3.0 pa je treba dobro poznati nemški jezik, saj ga je mogoče kupiti le v tem jeziku. Deluje v okolju Windows 3.1 ali v višjih okoljih. Ta program je sistemsko zelo nezahteven, glede na to pa je primeren tudi za uporabo na starih prenosnih računalnikih, ki jih za druge namene ne moremo več uporabljati. Program vsebuje tudi vmesnik za varnostno kopiranje podatkov, tako da jih lahko ob morebitni okvari računalnika ali kakršni koli napaki sistema preprosto obnovimo.

Kot je znano, je na trgu tudi računalniški program Čebelar 1.0, ki ga je razvil programer Valter Bratkovič in ga še v razvojni fazi predstavil letos v Celju. Sam sem preizkusil poskusno različico programa, zato lahko potrdim, da je program dober, saj je zelo stabilen in dobro deluje v okoljih Windows. Program je v slovenskem jeziku, to pa nam precej olajša delo z vsemi operacijami, ki jih ponuja. Po mojem mnenju je primeren za uporabo v naših čebelarstvih, vprašanje pa je seveda, če se finančno splača. Poskusno različico programa najdete na: www.vb-informatika.si/novice.htm in jo lahko prenesete ter namestite v svoj računalnik. Po izteku poskusne dobe bo treba avtorju plačati, sicer program ne bo več deloval. G. Valter Bratkovič je sicer tudi član foruma slovenski-cebelarji, tako da ga lahko osebno vprašate o vseh morebitnih nejasnostih.
Drugi računalniški program za čebelarje, ki ga je mogoče najti na trgu, je Bidata, ki ga je razvil programer Jorn Johnson iz Švedske. Program ima možnost večjezične podpore, med drugim tudi slovenščine. Tudi ta programer je član foruma slovenski-cebelarji in tudi njega lahko vprašate kar koli v zvezi z uporabo programa, vendar, seveda, v angleškem jeziku. Program sem preizkusil tudi sam, vendar za zdaj še ne dovolj natančno, da bi ga lahko tudi konkretneje ocenil. Za podrobno testiranje mi je, žal, zmanjkalo časa, vendar upam, da mi bo prihodnjo čebelarsko sezono uspelo nadaljevati zastavljeno delo. Program najdete na http://www.apimo.dk.