Opravila v panju - Julij/Avgust

Pri delu s čebelami bomo morali biti zdaj previdnejši. Čebele se začnejo pripravljati na zimo, s tem pa oživi tudi njihov roparski nagon. Skoraj neverjetno je, kako se lahko te naše drobne ljubljenke spremenijo v nasilne roparice. Usodna je lahko vsaka, tudi najmanjša čebelarjeva neprevidnost, saj rop lahko izzovemo mimogrede, preprečimo pa ga je zelo težko. Z g. Pankerjem sva imela nekaj let družine skupaj na moji parceli, tako da je bilo v premeru 100 metrov več kot 250 AŽ-panjev, kljub temu pa se nikoli niso ropale. Če bomo poskrbeli za pravilno oskrbo družin, bomo imeli tudi precej manj težav. Pravilno oskrbovane družine ne kažejo roparskega nagona, če pa jih prepustimo njihovi lastni iznajdljivosti, si bomo nakopali veliko težav. Roparice ne odnašajo oziroma ne prinašajo samo medu, ampak tudi vse bolezni iz bližnjih čebelnjakov. Pritegnile bodo varoe, saj bodo tarča roparic najprej slabiči, prav take družine pa so velik problem. Ropanje je zelo težko preprečiti, še zlasti, če ga ne ugotovimo takoj, kajti te čebele so izjemno napadalne in si dobesedno izsilijo vstop v panj. Tarča napada so najprej slabše družine in družine s slabim obrambnim nagonom. Skoraj za vsak rop je odgovoren čebelar sam, saj ga izzove s svojim nepravilnim ravnanjem. Če pušča satje na dosegu čebel, če razliva sladkorno raztopino v okolici panjev in če prezgodaj napolni pitalnike, utegnejo biti posledice katastrofalne. Tudi čebelnjaka ne puščajmo odprtega, saj čebele takoj začnejo stikati po njem, pa tudi če ima omara, v kateri shranjujemo satje, kakšno odprtino, jo bodo čebele zlahka našle. Dodajanje medenih satov slabšim družinam ali celo naselitev panjev z rezervnimi družinami je v tem času lahko usodno. Vsaka družina, ki jo pregledamo, potrebuje 24 ur, da se normalizira, do tedaj pa je zbegana in kot taka tarča napada, še zlasti, če čebele naseljujemo ali preseljujemo iz panja v panj. Zato tovrstna opravila v tem obdobju niso primerna, če pa se jim ne moremo izogniti, moramo ravnati zelo previdno.

Delo pri čebelah

Če smo čebele prepeljali na gozdno pašo, pazimo na morebiten vnos mane, ki bi lahko kristalizirala. Iztočimo med ter presodimo stanje družin in kakovost matic. Vsem družinam, ki so občutno oslabele, je najprimerneje dodati rezervne družine ali vsaj urediti gnezdo in jim dodati mlado oplojeno matico. Vsekakor je pametno, če čebele vsaj do 20. avgusta prepeljemo domov. Vsi, ki čebele prepeljejo na pozne paše, imajo (ali bi morali imeti) zadostno število rezervnih družin za uspešno sanacijo družin.

Te družinice bi morale biti nakrmljene in očiščene varoj, preden jih naselimo v gospodarske družine, ki jim moramo odvzeti matice. Ko se vrnemo s pozne paše, ob odvzemu matic odprimo preostanek pokrite zalege, ki je v panju. Čebele bodo odstranile zalego, s tem pa bodo na plan prišle tudi vse varoe. Po 24 urah v vseh panjih z enim od registriranih sredstev zatirajmo varoe, potem pa naselimo rezervne družine. Po dodajanju družine samo še dokrmimo in izvedemo še kakšno zatiranje varoj. Ko sem sam prvič prepeljal čebele na gozdno pašo na Pohorje, nisem mogel verjeti, kako so oslabele v primerjavi s tistimi, ki so ostale? doma. Vedel sem, v kaj se spuščam, imel sem rezervne družine, vendar premalo v primerjavi s tistimi na paši, zato sem imel kar nekaj dela, da sem družine znova okrepil. Poleg tega je začel kristalizirati tudi med v satju in je to bila še dodatna težava. Takrat še nisem bil registriran vzrejevalec, matice sem vzrejal le za svoje potrebe, zato mi sanacija družin ni vzela preveč časa. Zdaj se z gozdne paše vračam najpozneje do 10. avgusta. Takrat tudi pregledam vse družine in jim sproti odvzamem matice, ki se niso izkazale (ne glede na starost)! Podpovprečnim družinam dodam rezervne družine z mladimi maticami, tistim, ki so le nekoliko oslabele, pa samo zamenjam matice.

Kolikokrat je treba postopek ponoviti, je odvisno od napadenosti družin, ta pa je odvisna od tega, kje so bile čebele med letom. Iz plodišča odstranimo tudi vse nedograjeno satje, saj čebele vanj ne bodo shranile zimske zaloge. Tako satje je neprimerno za prezimovanje in je zgolj ovira v plodišču. Zelo pomemben je dotok hrane v panj, zato družine vsak drugi dan krmim z manjšimi količinami. S tem dosežem zelo dober razvoj in dobro predelavo hrane za zimo. Uporabljam izključno sladkorno raztopino, najprej v razmerju 2 : 1, nato pa povečujem gostoto. Kolikor pozneje krmimo, toliko gostejšo sladkorno raztopino moramo uporabiti. Zdaj je torej treba poskrbeti za naše čebelje družine, kajti če zamudimo, tega ne bomo mogli nadoknaditi. Če imamo čebele oddaljene od doma in jih zato ne moremo krmiti vsak drugi dan, uporabimo pitalnik za počasen odvzem sladkorne raztopine. Nekaj idej je bilo predstavljenih tudi v prejšnjih letnikih Slovenskega čebelarja, najpreprostejša pa bo verjetno uporaba plastičnega vedrca. V medišču odvzamemo toliko satov, da naredimo prostor za vedrce. Najlaže bo to pri čebelarjih, ki čebelarijo s trietažnimi panji, saj lahko eno etažo uporabijo za ta namen. Tudi uporabnikom zaklad bo delo zelo olajšano s Frančičevim pitalnikom. Še enkrat ponavljam in vam polagam na srce: ko stočimo kostanjev med, začnimo družine krmiti, če jih nismo prepeljali hojevo pašo. Zgodi pa se tudi, da hoja ne medi. Seveda moramo družine v tem primeru krmiti, ne pozabimo pa, da potrebujejo tudi vir vode, če tega ni v bližini. Če bomo zdaj odšli na dopust in čebele prepustili samim sebi, potem smo jih dobesedno obsodili na propad. Poskrbimo, da bodo vse družine urejene in med iztočen, šele potem pa se odpravimo na dopust. Če nimamo nikogar, ki bi družine krmil med našo odsotnostjo, moramo nastaviti vedrce, ki bo zadostovalo za 7-10 dni. Z zgodnejšim krmljenjem izrabimo stare pašne čebele, ki bodo hrano dobro predelale.